Tiha bolečina na verigi

Greš mimo? Laja, cvili, prosi ali že kar obupano zahteva pozornost. In kaj naredimo mi? 

Kaj sploh lahko naredimo?

Življenje na verigi je mučenje!
Pomagajte osveščat ljudi, da so to čuteča živa bitja;
potrebujejo toplino, ljubezen, gibanje, pozornost.

Tako kot vsak družinski član.

Če opazite žival (ne le psa!) na verigi, obvestite najbližji organ za zaščito živali ali vsaj objavite na Facebooku, pošljite sporočilo kateremu od društev...  

Če ne veste, kam prijavit, lahko pišete tudi meni.  

To je naša odgovornost ... Morda s tem izboljšamo ali celo rešimo življenje! 
Hvala ... 

Non matters that matter - o stvareh, ki štejejo, čeprav niso stvari

Življenje je prekratko za plitvine... Našo družbo prežema površnost. Bližnjice. Drznimo si zaplavat v največji pozornosti, sprejemanju, čutenju.

/ Non-matters that truly matter... 

Pazimo na misli

Vse je vibracija. Dokazano... Tudi naše misli. 

Zato je nujno, da svoje misli usmerjamo v konstruktivno, v pozitivno, jih negujemo kot najpomembnejši vrt naše biti. 
Glede na osredotočenje na slabe novice, na strahove,... nič čudnega, da smo kot družba v...  riti. 

/ Everything in this world is vibration, incl. our thoughts. It's essential to constantly focus on positive, to nurture our thoughts like the most important garden of our lives. 
U 

Kajak - plovba življenja!

Tresla sem se kot cucek. Bela od strahu. Prvič sem stopila v kajak in ...zasidral se je nepozaben spomin! In vsakič, ko se mi v življenju pojavijo brzice, se spomnim na lekcijo, ki mi jo je dala ta izkušnja ... Upam, da tudi tebi prinese trenutek motivacije, za lepši dan, mesec, plovbo... 

Billysi smo šli leta 2013 po koncertu v Kobaridu na dogodivščino - s kajaki na Sočo.
Vodja agencije Outdoor freak, Mac, je ekipi najprej strokovno podal navodila in nas nato ves čas spretno vodil in usmerjal. Doživeli smo rajsko smaragdno reko iz nove perspektive. Sama sem najprej imela straho-spoštovanje. In res, šlo mi je dobro, ko se mi je zgodila neverjena 'smola' - recimo temu izziv - skriti leseni piloti v reki in seveda sem zaplula točno vanje - a sem se uspela rešiti, pravzaprav čisto elegantno. Škoda, da tega ni nihče posnel :))

Najpomembnejše pri vsem tem pa je simbolika dogodivščine. Navodila, ki smo jih dobili za kajak, so se mi v glavi povezovala kot čudovito vodilo za življenje... 

• Reka teče, kajaka ne moreš ustavit; lahko ga le preusmerjaš. 
• Čez brzice ne zaviraj, veslaj še bolj kot prej, le pazi na smer. 
• Drži glavo pokonci in se osredotoči na cilj, kam želiš iti... 
• Ne naslanjaj se nazaj; telo naj ne bo v krču, a mehko. 
• Kadar je pred tabo skala, ne izgubljaj dragocenega časa in energije, da bi se mu izognil, ampak pojdi naravnost nanj in čez. 
• Takoj, ko premagaš strahove, začneš uživat.

Torej ... pazi na smer, veslaj in ne umakni pogleda od cilja ... Ne potrebuješ imet jasnega cilja, le jasno smer.
Reke se ne da ustaviti ... zato pojdi s tokom, pogumno. Kajak je tvoj in v vožnji lahko uživaš.;)


p.s. v kajaku si res sam/a ... a še lepše je pluti z nekom, ki pluje v isto smer in ki ti vliva novih moči, poguma, navdiha, veselja. Kadar premagaš strahove, začneš uživat in opaziš čudoviti svet okoli sebe.  #divjavoda
#dolinasoce

Strah vs. Ljubezen

V trenutkih, ko nas prežema strah, smo na preizkušnji značaja. Sicer še tako strpni ljudje nenadoma postanejo paranoični in sovražni... 
Z vsem srcem sem proti kakršne vrste nasilju, čeprav je včasih težko ostat 'skuliran' ob vsej noriji, krču strahu, medijskem pompu...

A verjamem v slednje- kadar smo v dvomih, izberimo pot, ki vsebuje več ljubezni, več srca. 

To v tem primeru pomeni - brez obsodb, brez prehitrih zaključkov... Sočustvujemo in gradimo na ljubeznivih, 'čistih' odnosih. En zločinec nikakor ne predstavlja naroda ali veroizpovedi, kateri naj bi pripadal. 

Sama sem imela v preteklosti izkušnjo, da je splet naključij (in nesrečno sodelovanje drugih ljudi, lažnih informacij itd) privedel do sila nerodnega nesporazuma, ki se je kar kopičil. Bolj ko sem ga skušala pojasnit in razrešit, bolj se je zapletal. Ključnega človeka sem želela dobiti na pogovor, da razčistim in pojasnim vse ozadje. Vse, kar sem želela, je bilo to, da se razjasni okoliščine in uvidi zmoto in da ostane 'čisto' prijateljstvo. A ta človek se je očitno že odločil za svoje zaključke... Ni želel slišat, videt. Dolgo je trajalo, da sem dojela - človek velikokrat verjame to, kar želi verjeti - in lažje je prenesti odgovornost na druge. Prijateljstvo ni bilo mogoče iz drugih razlogov, ki jih v tistem času nisem jasno videla. V strahu, da izgubim meni ljubo prijateljstvo, sem 'lovila' možnost pogovora - vendar je bil razlog drugje. Če bi bila že v začetku potrpežljiva in brez strahu, bi resnica prišla na dan na precej manj zapleten in (zame) boleč način.

Strah je največji strup za ljubezen ... To velja za vse vrste ljubezni; do partnerja, dela, življenjskega sloga... V hipu, ko se prepustimo strahu, izgubimo del sebe. Nič čudnega, da so včasih govorili "ne izgubi glave"  ali kar "se je izgubila". K sreči se lahko najdemo. Le kompas je potrebno naravnat v pravo smer ... 

Potrpežljivost - ključna beseda, ki je v tem času potisnjena v stran zavoljo ves čas hitečega urnika!
Potrpežljivost v odnosih, tudi do sebe, v situacijah ... 

Svet bi bil lepši, če bi vsak za trenutek obstal in globoko vdihnil in si pred vsakim dejanjem ali odločitvijo v glavi naravnal program ljubeznivosti. 

P.s. 
V zadnjem času opažam, da je med ljudmi pomanjkanje osnovnega bontona, kaj šele pozornosti, potrpežljivosti in strpnosti. Bonton - oblika strpnosti. Vse premalo ga vnašamo v življenja in premalo tega učimo otrok ...

Hvala za pozornost. ;)


<3 

source: Uk Post (Syrian family - refugees) 

Source: Urneveralone blog, 2013

Udarno dobro !

Ta blog spodbuja k povezovanju v dobrem. Dobrosodelovanju. Včasih je izziv iti preko svojega "negativnega ega", a učinek, ko to storimo in se povežemo za dober namen, je neverjetne moči!

Če se ozrem na letošnjo zgodnjo pomlad, je sicer minila v trenu, obenem pa je za nami veliko dobrodelnih udarnih akcij. Sodelovala sem (glasbeno ter voditeljsko) pri prireditvi, ko smo zbirali sredstva za otroke iz socialno šibkejših družin pod okriljem Vrtca Vodmat. Z Billysi smo nastopili tudi v Gimnaziji Kamnik, kjer smo zbirali sredstva za družino, ki jo je doletela tragedija in jim vsak evro, pa tudi občutek podpore, veliko pomeni. Nastopili smo tudi v OŠ Ketteja in Murna, kjer smo ravno tako zbirali sredstva za otroke, ki si sicer ne morejo privoščiti šole v naravi in podobnih obšolskih dejavnosti.

Bistvo ni (le) zbrani denar ... Zbrali smo se z dobro energijo in s pozitivno mislijo. Znamo stopit skupaj in se podpret. Tu smo! Eno smo. 

Nikoli nisi res sam. 

Z Billysi smo tudi ponosni, da smo del projekta 20 za 20, ki ga je Marko Soršak - Soki iz skupine Elvis Jackson izvedel skupaj z umetnico Tino Istenič (režija, snemanje, montaža). Tudi mi smo prispevali k DVD-ju, katerega izkupiček gre k nabavi glasbil za otroke po Sloveniji. Več o projektu tule: 20 za 20 . 

Na radiu Antena smo tudi v več terminih medijsko podprli odličen projekt, ki čudovito predstavlja prenos teorije dobrote v prakso - akcija. Dobro delo v akciji. Gre za Udarnik Velenje, plod tamkajšnjega Mladinskega centra, kjer skupina prostovoljcev brezplačno nudi pomoč ljudem v socialni in zdravstveni stiski. Gre za drobna ali velika dela ... za Slogo, enotnost, pomoč, podpora, zavihat rokave. Vse šteje. Vsak šteje. Korak za korakom pomagajo, delajo spremembo! Več o tem projektu na povezavi: Udarnik Velenje. 

Če to bereš, verjetno pomeni, da podpiraš in je tvoje srce enako dobro ... Kar takoj piši na katero od iniciativ in se pridruži ekipam dobrih dejanj. "Tu sem, želim pomagat." 
Dobro sevedno povrne ... Tisti notranji občutek, ko se ti napolni srce, vsaj malo. In veselje, ko vidiš ob sebi ljudi, ki znajo stopit skupaj in sodelovat. 

Pri projektih ne gre za enega človeka, ki se spravi v akcijo ... Ne gre za priznanja. Gre za učinek 'ekipe'. Odličen občutek! Ni naključje,da smo 'prostovoljci' tolikokrat nasmejani ljudje. :)  

iz prireditve Vrtca Vodmat. Vsi sodelujoči, zlasti pa otroci, so bili čudoviti. 

Dobrota je sirota - zmota?

Si 'premehka' oseba, naivna... Za uspeh moraš hoditi po stopnicah, narejenih iz trupel ... Dobrota je sirota! Oh, kot da si šibek, če želiš pomagat! :/ Nasprotno!

Nikoli ne more biti napačno ravnanje po notranjem, dušnem kompasu.

A nečesa sem se morala naučiti, kar se tiče pomoči ljudem ... Pomagaj tistim, ki za pomoč prosijo. Na to me je spomnila Cristy Žmahar, ki pomaga tisočim s svojimi delavnicami in knjigami, pa tolikokrat dobi klofuto zaradi nečimrnosti ljudi, strahu, napačnega razumevanja itd. Pomoč je možna le, kadar te nekdo za to prosi. To vidim kot korak osebe v stiski, da naredi nekaj k izboljšanju ali rešitvi. In prevzem odgovornosti za lastno življenje ... Kolikokrat prelagamo odgovornost na druge! -vsi drugi so "krivi". 

Včasih namesto hvaležnosti prejmeš pljunek. Klofuto. Ali oboje. :P A zaradi tega ne prenehajmo s pomočjo ostalim ... Kadar nas v čevlju žuli kamenček, ne obupamo nad potjo; stresemo ga iz čevlja in nadaljujemo pot.


Resnični primer. Nedavno sem imela konflikt z znancem, s katerim poslovno sodelujem - ki rad na druge stresa svoje notranje napetosti. Sama se proti temu težko zaščitim... Bila je moja 'krivda', da nisem pravočasno postavila meje. Pri sebi sem ga opravičevala, saj vidim v njem v osnovi dobrega človeka, le pač polnega težav, strahu, nerešenega nemira. 

Neimenovani znanec je potreboval prevoz in ker je vedel, da sem v istem kraju, saj sem imela tam koncert, me je poklical in prosil za uslugo. Sama sem bila slabega počutja in sem si želela le čimprej domov. Poleg tega sem imela ravno takrat težave zaradi praznega rezervoarja z gorivom in tudi denarnice. To sem mu povedala, pa me je še naprej prosil ter dodal, da bo prispeval za gorivo. Nazadnje sem se ga usmilila in ko sem ga peljala, sva se ustavila na črpalki in rekla sem mu za obljubljeni (manjši) prispevek ter šla plačat. Peljala sem ga do doma. Saj vem, to ni nič takega, z veseljem pomagam... Imela sem še v mislih, da mu bom ta prispevek povrnila v pivu ali denarju, ko dobim plačilo od koncerta. 
Čez nekaj dni mi je prišlo na uho, da znanec govori okoli ljudem, da sem mu 'zaračunala uslugo prevoza'... Jasno, vsi, ki me vsaj približno poznajo, vedo, da to ne more biti res, zato je informacija prišla do mene.
Dobrota-sirota?
Znanec je rad 'žrtev'.  Najprej sem bila jezna nanj, nato sem razmislila in mu odpustila - mu ponudila denar, ki ga je zavrnil, nato pa mu ponudila roko premirja s prošnjo, da naj mi drugič pove v obraz- če ni imel namena dati prispevka, bi mi lahko to bil iskreno povedal. Vseeno bi ga peljala. 
In danes bi ravnala enako. 

Lekcija? Ljudje so radi žrtve .. Sami smo pa žrtve reka "dobrota je sirota" zgolj, če to dovolimo. 

Kadar delaš dobro, je to zaradi notranjega občutka, kompasa, ki ti pravi, da je to prava smer. Torej v nobenem primeru ne more biti napačno ... Takrat je duša najbolj srečna. 

Kdor dela dobro, je lahko miren v sebi, da ravna v pravi smeri in je v najlepšem 'akordu' z vesoljem. Ko bi vsi to počeli, bi bil naš svet v pravem 'akordu' oz harmoniji. :)

BI bili močni kot kamen ali voda? Moč ni kamen. Kamen je trd, le leži. Moč je voda ... ki je mehka, nežna, prilagodljiva, a ima lahko silo skale. Biti nežen in močan obenem. 

Kadar poslušamo notranji kompas in delamo dobro, smo v harmoniji.