Tuesday 31 March 2015

Dobrota je sirota - zmota?

Si 'premehka' oseba, naivna... Za uspeh moraš hoditi po stopnicah, narejenih iz trupel ... Dobrota je sirota! Oh, kot da si šibek, če želiš pomagat! :/ Nasprotno!

Nikoli ne more biti napačno ravnanje po notranjem, dušnem kompasu.

A nečesa sem se morala naučiti, kar se tiče pomoči ljudem ... Pomagaj tistim, ki za pomoč prosijo. Na to me je spomnila Cristy Žmahar, ki pomaga tisočim s svojimi delavnicami in knjigami, pa tolikokrat dobi klofuto zaradi nečimrnosti ljudi, strahu, napačnega razumevanja itd. Pomoč je možna le, kadar te nekdo za to prosi. To vidim kot korak osebe v stiski, da naredi nekaj k izboljšanju ali rešitvi. In prevzem odgovornosti za lastno življenje ... Kolikokrat prelagamo odgovornost na druge! -vsi drugi so "krivi". 

Včasih namesto hvaležnosti prejmeš pljunek. Klofuto. Ali oboje. :P A zaradi tega ne prenehajmo s pomočjo ostalim ... Kadar nas v čevlju žuli kamenček, ne obupamo nad potjo; stresemo ga iz čevlja in nadaljujemo pot.


Resnični primer. Nedavno sem imela konflikt z znancem, s katerim poslovno sodelujem - ki rad na druge stresa svoje notranje napetosti. Sama se proti temu težko zaščitim... Bila je moja 'krivda', da nisem pravočasno postavila meje. Pri sebi sem ga opravičevala, saj vidim v njem v osnovi dobrega človeka, le pač polnega težav, strahu, nerešenega nemira. 

Neimenovani znanec je potreboval prevoz in ker je vedel, da sem v istem kraju, saj sem imela tam koncert, me je poklical in prosil za uslugo. Sama sem bila slabega počutja in sem si želela le čimprej domov. Poleg tega sem imela ravno takrat težave zaradi praznega rezervoarja z gorivom in tudi denarnice. To sem mu povedala, pa me je še naprej prosil ter dodal, da bo prispeval za gorivo. Nazadnje sem se ga usmilila in ko sem ga peljala, sva se ustavila na črpalki in rekla sem mu za obljubljeni (manjši) prispevek ter šla plačat. Peljala sem ga do doma. Saj vem, to ni nič takega, z veseljem pomagam... Imela sem še v mislih, da mu bom ta prispevek povrnila v pivu ali denarju, ko dobim plačilo od koncerta. 
Čez nekaj dni mi je prišlo na uho, da znanec govori okoli ljudem, da sem mu 'zaračunala uslugo prevoza'... Jasno, vsi, ki me vsaj približno poznajo, vedo, da to ne more biti res, zato je informacija prišla do mene.
Dobrota-sirota?
Znanec je rad 'žrtev'.  Najprej sem bila jezna nanj, nato sem razmislila in mu odpustila - mu ponudila denar, ki ga je zavrnil, nato pa mu ponudila roko premirja s prošnjo, da naj mi drugič pove v obraz- če ni imel namena dati prispevka, bi mi lahko to bil iskreno povedal. Vseeno bi ga peljala. 
In danes bi ravnala enako. 

Lekcija? Ljudje so radi žrtve .. Sami smo pa žrtve reka "dobrota je sirota" zgolj, če to dovolimo. 

Kadar delaš dobro, je to zaradi notranjega občutka, kompasa, ki ti pravi, da je to prava smer. Torej v nobenem primeru ne more biti napačno ... Takrat je duša najbolj srečna. 

Kdor dela dobro, je lahko miren v sebi, da ravna v pravi smeri in je v najlepšem 'akordu' z vesoljem. Ko bi vsi to počeli, bi bil naš svet v pravem 'akordu' oz harmoniji. :)

BI bili močni kot kamen ali voda? Moč ni kamen. Kamen je trd, le leži. Moč je voda ... ki je mehka, nežna, prilagodljiva, a ima lahko silo skale. Biti nežen in močan obenem. 

Kadar poslušamo notranji kompas in delamo dobro, smo v harmoniji.