Saturday, 2 September 2017

Izgorelost? Burn steadily but don't burn out

Burn steadily but don't burn out
Kako sem ugotovila, da gorim kot bakla (ne dobesedno, čeprav včasih frizura zavaja)
Vozila sem se domov iz radia, ko me je napadala taka utrujenost, da me je skoraj paralizirala - morala sem ustaviti ob kraju in se spraševala, kako bom prišla do doma. V tistem trenutku sem se odločila, da tako ne gre več, hočem se spet počutiti bolje. Srce razbija, nemogoče zaspat, sedet pri miru, nenadne alergije, stalni glavoboli, vrtoglavice, tiščanje v prsih, občutki nemoči, težave s koncentracijo, občutno zmanjšanje energije tudi za enostavne opravke … Ne, to ni navadna utrujenost ... Dobrodošli v izgorelosti. In požara se ne reši v enem tednu dopusta, ampak je treba vpeljati korenite spremembe. 
Glavna vprašanja, ki pomagajo gasiti požar: 
Kateri je tvoj vir energije? Zavedi se ga, vsak dan znova. Neguj ga. Obnavljaj ga. Kot najpomembnejši vrt tvojega življenja. 
Urska Majdic. Foto: TinV

Tole je zate, mogoče zdaj ali v prihodnje kdaj - ali pa za nekoga, ki ti je blizu in se “utaplja”. 
Kako vem, da sem na poti ven iz hujšega obdobja izgorelosti? - ker lahko pišem tole.
Zato … Želim pomagat vsem, ki znakov ne prepoznate ali pa ne veste, kako ravnat po tem, ko ste jih prepoznali. Znaki: burnout znaki 

Pri meni se je nabiralo več let, a lansko leto je bilo prelomno. Najhuje je to, da si nisem dovolila simptomov, posledic. Dolgo časa sem tekla in očitno me je vse to lovilo kot roj pobesnelih os. Nekega dne sem se ustavila in takrat je vse pljusknilo za mano. Pljusknilo? Bolj cunami val. In še zdaj zajemam sapo. 
Počasi se je nabiralo, kot v odtoku vode v kadi, najprej neopazno, vse težje požira vodo, potem pa se prične mašit.In reakcija? “Nimam zdaj časa za to, nujno moram to, nujno moram tisto …” 
Lani se je pri meni dotok vode drastično povečal, tako da se je hitro začela gladina višat. Delo v službi in doma, nepredelane bolezni, nepredelana čustva… Finance, tempo, prebolevanje smrti bližnjega… Iskreno, nekako sem potrebovala ta *rush*, ta hitri tok, da občutek multi-taskinga na meji blaznosti, ta občutek stalnega iskanja lastne vrednosti in “koristnosti” in obenem beg od žalosti, brezupa… Ob tem si nisem dovolila popustiti. Morala sem biti močna, ves čas. In je nekako šlo... Začasno. A za VSE nekoč pride račun, ki ga treba poravnat. 


Račun, ki ga je enkrat treba poravnat, se pa nabira ...

Nemoč, stiskanje v prsih, mravljinčenje, slabosti, vrtoglavica, panični napadi, migrene, čustvena nihanja, alergije, oslabljenost,… Ves komplet Simptomov izgorevanja za telebane in prepolne banje. Odreagirala sem šele, ko sem nekega dne iz službe, iz radia, morala zaviti iz ceste, ker sem imela občutek, da ne morem več vozit. 
Zdramil me je moj Tin, ki mu je izgorevanje dobro znano… Skupaj sva šla na pot reševanja tega nevarnega vozla. Kako umiriti to divjo centrifugo? 
Rešitve, rešitve! Dajmo se pokrpat - da lahko delamo dalje. Čisto po očetu. Ki je izgorel ... do smrti. Ne smem po tej poti … Če ne, njegova lekcija ni imela smisla. In začelo se je … 


Uglasitev sebe

Bioresonanca. To razumem takole … Bitja smo kot glasbilo, ki ga je treba uglasiti. Bioresonanca je kot *finetuning* tega glasbila, ki je ležalo na slabih pogojih, na pravo valovno dolžino. Pomaga, a glasbilo je ob tem potrebno spraviti iz slabih pogojev na dobre. 
Tudi če si energetska bombica, se ti poruši. Če ugasneš vir energije, se ta porabi. Simpl. In jaz, ki sem stroga do sebe, ker sem vajena, da lahko ogromno delam, malo spim, ob tem ostajam kreativna in vesela življenja, si enostavno nisem dovolila ustavit in zadihat. Ker če se ustaviš, potoneš; ves čas sem verjela v to. 


Rezervoar se polni

A ne gre za to, da se ustaviš. Tudi srce se ne ustavi. Le upočasnit ga moraš. Plavaš naprej z nežnimi gibi, uživaš v vožnji. Uživaš! To je ključ. Potem se ti rezervoar polni, system restored, regeneracija… Uživaj v vožnji! 
Tole so moji (počasni) koraki iz izgorelosti, ki je svoj višek doživela sredi maja: 
  • Naspi se! Ok, to ne deluje. Utrujenost do amena, ti pa ne moreš spat. Klasika! torej - ne spanja spremenit v stres; če ne moreš spat, se prepusti temu. Si daš gor mirno glasbo in globoko dihaš, zaprte oči. Poslušaš vodeno meditacijo. 
  • Spomnim se indijanske savne z Mansonom, ko ga je ena od obiskovalk vprašala, kaj naj stori, ker se bori z nespečnostjo. Rekel ji je ,“When was the last time you listened to the wind, my sister?” Kdaj si nazadnje poslušala veter? Torej ... več narave. 
  • Spremeni način življenja. Premešaj urnik. Presekaj rutino. Vnesi 'praznine' za 'čas zase', ki je enako pomemben kot najpomembnejši sestanek ever. 
  • Katere dejavnosti te umirjajo, napolnijo, osrečujejo? Več tega! Počasi jih dodajaj istočasno z odvzemanjem stresnih aktivnosti. 
Šele v naslednji fazi sem dojela, da ni pomembno to, da izločiš stres. To je nemogoče, če želiš sodelovat v tem svetu, družbi. Pomembno je, kako se spopadaš s stresom in da ga znaš spremenit v nekaj čisto sprejemljivega in mogoče celo prijetnega. 
Jutranje vožnje - oh, joy!


Jutranje vožnje, aaaaa … In obenem priložnost za *prilagoditev*. Živčnost ni noben pospešek, kvečjemu povečaš faktor nevarne vožnje.  
Naredi si vožnjo kot priložnost --- poslušat podcast, tvojo najljubšo muziko, počasi srkkanje kave iz prenosne skodelice (jaz imam Okay.si irazgradljivo, iz bambusa, pa lahko jo perem čisto normalno.). :) 


Ležati kot vreča, da najde te sreča? #trening-počitka 


Vem, da ti paše samo ležat, ampak to je enako, kot če telefon s prazno baterijo pustiš na mizi brez da bi ga polnil. Meni niti banja z eteričnimi olji ni pomagala, mudilo se mi je ven … Pomagalo pa je nek podaljšan vikend s spravit v vodo, zaplavat v morje in se nato zavit v mehko brisačo in okušat morsko vodo na ustnicah. Torej … nežne aktivnosti. Več o tem moj trener David iz JH Lifebook skupine - to so ti isti, ki so mi rešili tetivo in zdaj mi pomagajo iz izgorelosti. Bistvo je … da je prehud trening ravno tako stres za telo. V takih primerih je torej bolj primerna vadba, kot je joga, pilates ipd., pa krepitev *jedra* - core-a. 

Naročila bi hrano brez stresa, prosim!



Zdrava prehrana ni več dovolj. Potrebuješ več vitaminov, domačo hrano in post od predelane hrane, kar se sliši in bere čudovito, v vsakdanjem življenju pa zelo težko izvedljivo… In v tem primeru je to spet stres! Shit, prav povsod se infiltrira, mali vrag, stres ima pasti postavljene na vsakem koraku! Torej - prehrana urejena, a naj ne bo vse skupaj še en dodaten stres. Be gentle - bodi nežen do sebe.


Vitamin turizem! 


Vitamin turizem. A na izi. Ta je zanimiv vitamin, ker je pomembno, kako ga vzameš. Ne sme biti dodaten stres… Turizem je zgoda, vsak pišče svojo. Zgodba, ki vzbudi tvoje sanje, ki te osveži, ki te spomni, kdo si izven te vsakdanje centrifuge in kdo si lahko, vsaj za kratek čas. Zgodba, ki sproža najlepša čustva v tebi in ki te uspe odmaknit od vseh bremen. Na tebi pa je, da globoko dihaš, se prepustiš tej zgodbi in se *potrudiš* nastaviti miselni tok na *oddih*. 
foto: Urska Majdic

Masaže na recept 


OH, kako bi bilo lepo, če bi dobili namesto tablet tretmaje, masaže, razvajanja ... Bila sem na terapevtski masaži v Centru Harmonija Mengeš, kjer mi je Tjaša razbija "steno vozlov", če uporabim njene besede. da ne bo pomote - to ni tista ta prijetna masaža. Je pa potem prijetno spet normalno uporabljat vrat. Skratka - nujno potrebno, morala bi itit pogosteje. 
Lučka  in Urška 
Nazadnje pa sem preizkusila posebno masažo - nekakšen mix med klasično antistresno in pa bownovo terapijo. Iskreno - čudno, a pomirjajoče. En pritisk, ki sem ga začutila po celem telesu. Lučka (iz salona Lučka) je res ena lučkasta - svetla oseba. Rekla je, z velikim nasmeškom: "Spustiti moraš. To, kar te boli, so zadržana čustva".In sem šla iz salona - vsa pomirjena in malce zaspana... skoraj imela prometno nesrečo zarad kretena, ki se je prilepil zadaj in bledal,. Ta bi šele rabil masaže na recept. 



Ljubezen, ljubezen... ... univerzalno zdravilo. Ljubiti, čim več. Pošiljati ljubezen v svet in ljudem, celo tistim, za katere bi rekli, da si tega ne zaslužijo. Saj karma dela svoje, brez skrbi. A VSI potrebujemo ljubezni vseh vrst. Že samo družba ljubljene osebe je blagodejno ... 







Tuesday, 30 August 2016

Tiha bolečina na verigi

Greš mimo? Laja, cvili, prosi ali že kar obupano zahteva pozornost. In kaj naredimo mi? 
Kaj sploh lahko naredimo?

Življenje na verigi je mučenje!
Pomagajte osveščat ljudi, da so to čuteča živa bitja;
potrebujejo toplino, ljubezen, gibanje, pozornost.
Tako kot vsak družinski član.

Če opazite žival (ne le psa!) na verigi, obvestite najbližji organ za zaščito živali ali vsaj objavite na Facebooku, pošljite sporočilo kateremu od društev...  

Če ne veste, kam prijavit, lahko pišete tudi meni.  
To je naša odgovornost ... Morda s tem izboljšamo ali celo rešimo življenje! 
Hvala ... 



Friday, 19 August 2016

Non matters that matter - o stvareh, ki štejejo, čeprav niso stvari

Življenje je prekratko za plitvine... Našo družbo prežema površnost. Bližnjice. Drznimo si zaplavat v največji pozornosti, sprejemanju, čutenju.

/ Non-matters that truly matter... 






Monday, 8 August 2016

Pazimo na misli

Vse je vibracija. Dokazano... Tudi naše misli. 

Zato je nujno, da svoje misli usmerjamo v konstruktivno, v pozitivno, jih negujemo kot najpomembnejši vrt naše biti. 
Glede na osredotočenje na slabe novice, na strahove,... nič čudnega, da smo kot družba v...  riti. 

/ Everything in this world is vibration, incl. our thoughts. It's essential to constantly focus on positive, to nurture our thoughts like the most important garden of our lives. 

Sunday, 28 February 2016

Kajak - plovba življenja!

Tresla sem se kot cucek. Bela od strahu. Prvič sem stopila v kajak in ...zasidral se je nepozaben spomin! In vsakič, ko se mi v življenju pojavijo brzice, se spomnim na lekcijo, ki mi jo je dala ta izkušnja ... Upam, da tudi tebi prinese trenutek motivacije, za lepši dan, mesec, plovbo... 

Billysi smo šli leta 2013 po koncertu v Kobaridu na dogodivščino - s kajaki na Sočo.
Vodja agencije Outdoor freak, Mac, je ekipi najprej strokovno podal navodila in nas nato ves čas spretno vodil in usmerjal. Doživeli smo rajsko smaragdno reko iz nove perspektive. Sama sem najprej imela straho-spoštovanje. In res, šlo mi je dobro, ko se mi je zgodila neverjena 'smola' - recimo temu izziv - skriti leseni piloti v reki in seveda sem zaplula točno vanje - a sem se uspela rešiti, pravzaprav čisto elegantno. Škoda, da tega ni nihče posnel :))

Najpomembnejše pri vsem tem pa je simbolika dogodivščine. Navodila, ki smo jih dobili za kajak, so se mi v glavi povezovala kot čudovito vodilo za življenje... 

  • Reka teče, kajaka ne moreš ustavit; lahko ga le preusmerjaš. 
  • Čez brzice ne zaviraj, veslaj še bolj kot prej, le pazi na smer. 
  • Drži glavo pokonci in se osredotoči na cilj, kam želiš iti... 
  • Ne naslanjaj se nazaj; telo naj ne bo v krču, a mehko. 
  • Kadar je pred tabo skala, ne izgubljaj dragocenega časa in energije, da bi se mu izognil, ampak pojdi naravnost nanj in čez. 
  • Takoj, ko premagaš strahove, začneš uživat.
Torej ... pazi na smer, veslaj in ne umakni pogleda od cilja ... Ne potrebuješ imet jasnega cilja, le jasno smer.
Reke se ne da ustaviti ... zato pojdi s tokom, pogumno. Kajak je tvoj in v vožnji lahko uživaš.;)


p.s. v kajaku si res sam/a ... a še lepše je pluti z nekom, ki pluje v isto smer in ki ti vliva novih moči, poguma, navdiha, veselja. Kadar premagaš strahove, začneš uživat in opaziš čudoviti svet okoli sebe.  #divjavoda
#dolinasoce


Sunday, 15 November 2015

Strah vs. Ljubezen

V trenutkih, ko nas prežema strah, smo na preizkušnji značaja. Sicer še tako strpni ljudje nenadoma postanejo paranoični in sovražni... 
Z vsem srcem sem proti kakršne vrste nasilju, čeprav je včasih težko ostat 'skuliran' ob vsej noriji, krču strahu, medijskem pompu...

A verjamem v slednje- kadar smo v dvomih, izberimo pot, ki vsebuje več ljubezni, več srca. 

To v tem primeru pomeni - brez obsodb, brez prehitrih zaključkov... Sočustvujemo in gradimo na ljubeznivih, 'čistih' odnosih. En zločinec nikakor ne predstavlja naroda ali veroizpovedi, kateri naj bi pripadal. 

Sama sem imela v preteklosti izkušnjo, da je splet naključij (in nesrečno sodelovanje drugih ljudi, lažnih informacij itd) privedel do sila nerodnega nesporazuma, ki se je kar kopičil. Bolj ko sem ga skušala pojasnit in razrešit, bolj se je zapletal. Ključnega človeka sem želela dobiti na pogovor, da razčistim in pojasnim vse ozadje. Vse, kar sem želela, je bilo to, da se razjasni okoliščine in uvidi zmoto in da ostane 'čisto' prijateljstvo. A ta človek se je očitno že odločil za svoje zaključke... Ni želel slišat, videt. Dolgo je trajalo, da sem dojela - človek velikokrat verjame to, kar želi verjeti - in lažje je prenesti odgovornost na druge. Prijateljstvo ni bilo mogoče iz drugih razlogov, ki jih v tistem času nisem jasno videla. V strahu, da izgubim meni ljubo prijateljstvo, sem 'lovila' možnost pogovora - vendar je bil razlog drugje. Če bi bila že v začetku potrpežljiva in brez strahu, bi resnica prišla na dan na precej manj zapleten in (zame) boleč način.

Strah je največji strup za ljubezen ... To velja za vse vrste ljubezni; do partnerja, dela, življenjskega sloga... V hipu, ko se prepustimo strahu, izgubimo del sebe. Nič čudnega, da so včasih govorili "ne izgubi glave"  ali kar "se je izgubila". K sreči se lahko najdemo. Le kompas je potrebno naravnat v pravo smer ... 

Potrpežljivost - ključna beseda, ki je v tem času potisnjena v stran zavoljo ves čas hitečega urnika!
Potrpežljivost v odnosih, tudi do sebe, v situacijah ... 

Svet bi bil lepši, če bi vsak za trenutek obstal in globoko vdihnil in si pred vsakim dejanjem ali odločitvijo v glavi naravnal program ljubeznivosti. 

P.s. 
V zadnjem času opažam, da je med ljudmi pomanjkanje osnovnega bontona, kaj šele pozornosti, potrpežljivosti in strpnosti. Bonton - oblika strpnosti. Vse premalo ga vnašamo v življenja in premalo tega učimo otrok ...

Hvala za pozornost. ;)


<3 



source: Uk Post (Syrian family - refugees) 



Source: Urneveralone blog, 2013

Sunday, 19 April 2015

Udarno dobro !

Ta blog spodbuja k povezovanju v dobrem. Dobrosodelovanju. Včasih je izziv iti preko svojega "negativnega ega", a učinek, ko to storimo in se povežemo za dober namen, je neverjetne moči!

Če se ozrem na letošnjo zgodnjo pomlad, je sicer minila v trenu, obenem pa je za nami veliko dobrodelnih udarnih akcij. Sodelovala sem (glasbeno ter voditeljsko) pri prireditvi, ko smo zbirali sredstva za otroke iz socialno šibkejših družin pod okriljem Vrtca Vodmat. Z Billysi smo nastopili tudi v Gimnaziji Kamnik, kjer smo zbirali sredstva za družino, ki jo je doletela tragedija in jim vsak evro, pa tudi občutek podpore, veliko pomeni. Nastopili smo tudi v OŠ Ketteja in Murna, kjer smo ravno tako zbirali sredstva za otroke, ki si sicer ne morejo privoščiti šole v naravi in podobnih obšolskih dejavnosti.


Bistvo ni (le) zbrani denar ... Zbrali smo se z dobro energijo in s pozitivno mislijo. Znamo stopit skupaj in se podpret. Tu smo! Eno smo. 

Nikoli nisi res sam. 

Z Billysi smo tudi ponosni, da smo del projekta 20 za 20, ki ga je Marko Soršak - Soki iz skupine Elvis Jackson izvedel skupaj z umetnico Tino Istenič (režija, snemanje, montaža). Tudi mi smo prispevali k DVD-ju, katerega izkupiček gre k nabavi glasbil za otroke po Sloveniji. Več o projektu tule: 20 za 20 . 

Na radiu Antena smo tudi v več terminih medijsko podprli odličen projekt, ki čudovito predstavlja prenos teorije dobrote v prakso - akcija. Dobro delo v akciji. Gre za Udarnik Velenje, plod tamkajšnjega Mladinskega centra, kjer skupina prostovoljcev brezplačno nudi pomoč ljudem v socialni in zdravstveni stiski. Gre za drobna ali velika dela ... za Slogo, enotnost, pomoč, podpora, zavihat rokave. Vse šteje. Vsak šteje. Korak za korakom pomagajo, delajo spremembo! Več o tem projektu na povezavi: Udarnik Velenje

Če to bereš, verjetno pomeni, da podpiraš in je tvoje srce enako dobro ... Kar takoj piši na katero od iniciativ in se pridruži ekipam dobrih dejanj. "Tu sem, želim pomagat." 
Dobro sevedno povrne ... Tisti notranji občutek, ko se ti napolni srce, vsaj malo. In veselje, ko vidiš ob sebi ljudi, ki znajo stopit skupaj in sodelovat. 

Pri projektih ne gre za enega človeka, ki se spravi v akcijo ... Ne gre za priznanja. Gre za učinek 'ekipe'. Odličen občutek! Ni naključje,da smo 'prostovoljci' tolikokrat nasmejani ljudje. :)  


iz prireditve Vrtca Vodmat. Vsi sodelujoči, zlasti pa otroci, so bili čudoviti.